O NAS

MATIC BOGOLIN

ustanovitelj Zavoda Tok rasti

Sem človek, ki verjame v življenje.
V upanje.
V to, da stvari lahko uspejo – tudi takrat, ko ni vedno lahko.

Ljudje me pogosto doživljajo kot nasmejanega, vedrega in polnega življenja. A za tem nasmehom so izkušnje. Veliko izkušenj. Takšnih, ki te oblikujejo, ti pokažejo meje in te naučijo, kdo v resnici si. Verjamem, da se največ naučimo prav iz izkušenj – predvsem tistih zahtevnejših. In da je delo na sebi proces, ki se nikoli zares ne konča.

Ustvarjalnost je z mano od nekdaj. Naravno, tiho prisotna. Skozi leta pa sem spoznal, da za marsikoga ni samoumevna – ali pa zanjo preprosto ni prostora. Zato sem začutil močno željo, da začnem ustvarjati prostor, kjer bi to lahko ponudil drugim. Predvsem otrokom in mladostnikom. Prostor, kjer je ustvarjalnost dobrodošla, sprejeta in živa.

Prelomnice v klasičnem smislu nikoli ni bilo. Bila je pot. In vedno prisotna želja pomagati drugim. To ni bila odločitev čez noč – bolj naravna usmeritev, ki jo preprosto živim. Ob tem pa sem z leti vse bolj opažal, kako zelo so otroci in mladi obdani s tehnologijo, ekrani in pričakovanji. Kako malo prostora jim ostaja za igro, za preprost stik, za to, da so samo otroci. Nekaj človeškega, pristnega, počasnega se izgublja.

Prelomnice v klasičnem smislu nikoli ni bilo. Bila je pot. In vedno prisotna želja pomagati drugim. To ni bila odločitev čez noč – bolj naravna usmeritev, ki jo preprosto živim. Ob tem pa sem z leti vse bolj opažal, kako zelo so otroci in mladi obdani s tehnologijo, ekrani in pričakovanji. Kako malo prostora jim ostaja za igro, za preprost stik, za to, da so samo otroci. Nekaj človeškega, pristnega, počasnega se izgublja.

V obstoječih sistemih pogosto pogrešam širino. Predalčkanje. Pritiske. Pričakovanja okolice. Vse to človeka hitro oddalji od sebe. Težko je sploh priti do točke, kjer bi se lahko mirno vprašal: Kaj pa jaz zares želim?

Zato je nastal Zavod Tok rasti.

Tok rasti zame ni le ime. Je občutek. Je pot. Tako kot voda – ki teče, se srečuje s kamni, ovirami, ovinki, in se prav zaradi tega oblikuje. Zavod Tok rasti je prostor, kjer želim ustvarjati občutek miru, sprejetosti in varnosti. Prostor, kjer se otroci in mladostniki počutijo dobrodošle. Kjer so lahko to, kar so. Brez pritiska. Brez primerjanja.

Velik poudarek dajem miru in lahkotnosti. Učenju, kako se umiriti, kako izraziti sebe, kako sprejemati – sebe in druge. Pomemben del tega prostora so tudi ročna dela, stik z materialom, z ustvarjanjem, z resničnim svetom. Tak prostor želim graditi za mlade. Prostor, kamor se radi vračajo.

Po izobrazbi sem arhitekt. Ta širina mi je dala drugačen pogled na prostor, na procese in na to, kako stvari izraziti navzven. Imam več kot 12 let izkušenj dela z otroki in mladimi – na poletnih potovanjih, delavnicah in različnih programih. Delo z ljudmi je bilo vedno del mene. Nikoli nekaj tujega.

Moj način dela je zelo zavetniški. Ne želim, da je Zavod Tok rasti samo še ena ponudba, še ena dejavnost, še ena postavka na seznamu. Želim, da postane občutek. Da se ta občutek širi. Vsaka skupina je drugačna, vsak odnos edinstven. Vedno pa je prisoten topel, sprejemajoč in čuteč pristop. Pomembna mi je skupinska dinamika – da se nihče ne izgubi, da nihče ne prevlada, da se znamo povezati in sodelovati.

Varen prostor zame pomeni prostor, kjer si lahko to, kar si. Kjer se lahko sprostiš. Kjer si lahko iskren – do sebe in do drugih. Kjer so okoli tebe ljudje, ki te sprejemajo takšnega, kot si. Zavod je v prvi vrsti namenjen mladim, saj jim želim ponuditi nekaj drugačnega. Nekaj, kar danes pogosto manjka.

Za otroke želim ustvariti toplino.
Za mladostnike zavetje.
Prostor, ki postane del njihove poti.
In spomine, ki ostanejo.

Staršem pa želim ponuditi občutek varnosti. Zaupanje, da svoje otroke lahko brez slabe vesti zaupajo prostoru, kjer bodo slišani, sprejeti in podprti.

Tok rasti je povabilo.
K sebi.
K ustvarjanju.
K miru.